Koliko spanja potrebujejo dojenčki in otroci?

Količina spanca, ki jo otrok v obdobju odraščanja potrebuje, je odvisna od njegove starosti. Dojenčki več kot polovico svojega časa prespijo, saj je to zanje obdobje intenzivne rasti.

Spanje dojenčka ali otroka namreč omogoča možganom, da se razvijajo, gradijo mreže in se vključujejo v dejavnosti, ki olajšajo razmišljanje, učenje in oblikovanje vedenja. Prehrana in zadostna količina spanca omogočata otroku tudi telesni razvoj, rast in pridobivanje boljših motoričnih sposobnosti.

Koliko je priporočljiva količina spanja dojenčkov in otrok?

Ameriško združuje National Sleep Foundation je objavilo smernice o priporočljivem času za spanje dojenčka in otroka, ki se razlikuje od starosti:

• Novorojenčki med 0 in 3 meseci: 14 do 17 ur spanja (z dremeži)

Novorojenčki nimajo razvite spalne rutine. Zaradi hranjenja je zanje značilno pogosto prebujanje, z dremeži na dve do štiri ure.
Na količino spanja dojenčka vplivajo številni faktorji. Nedonošenčki običajno potrebujejo več spanca, kar do 22 ur dnevno, odvisno od tega, koliko prezgodaj so bili rojeni.
Količina spanja dojenčka je odvisna tudi od načina hranjena. Dojenčki, ki so hranjeni po steklenički, se običajno manj pogosto zbujajo in spijo v daljših časovnih intervalih.

• Dojenčki med 4. in 11. mesecem: 12 do 15 ur spanja (z dremeži)

Količina spanca pri tej starosti ostaja precej podobna kot pri novorojenčkih. Edina razlika je v tem, da se običajno nočno spanje dojenčka podaljša in traja nekje med 10 in 12 ur. Otroci v tem obdobju potrebujejo dva do tri dnevne počitke.

• Malčki od 1. do 2. leta: 11 do 14 ur spanja (z dremeži)

V tem obdobju se otrokov popoldanski počitek skrajša na eno do dve uri dnevno. Raziskovanje in odkrivanje sveta je glavna naloga otroka v tem obdobju. Zato je razumljivo, da vaš otrok ne bo želel več toliko spati. Pomembno je, da vzpostavite večerno spalno rutino z dnevnim počitkom.

• Predšolski otroci od 3. do 5. leta: 10 do 13 ur spanja (z dremeži)

Za predšolske otroke je značilno, da gredo spat med 18.00 in 20.00 uro in se zbudijo med 6.00 in 8.00 uro zjutraj.

Značilno je, da otroci pri tej starosti še vedno potrebujejo popoldanski počitek. S starostjo otroka se dolžina počitka zmanjšuje. Zaradi zmanjševanja količine spanca in povečane utrujenosti se v tem obdobju otroci pogosto zbujajo zaradi nočnih mor in strahov.

Le-te lahko preprečite s ponovno uvedbo dnevnega počitka. 

• Šolarji med 6. in 13. letom: med 9 in 11 ur spanja

Količina spanca se z večanjem otrokove starosti zmanjšuje. V tem obdobju se zaradi družabnih, šolskih in družinskih dejavnosti, čas za spanje pomakne na poznejše ure.
Večina 12-letnikov gre spat okrog 21. ure. V tem obdobju se otroci odpravijo v posteljo med 19.30 in 22.00 uro, ter povprečno spijo 9 ur dnevno.

• Najstniki med 14 do 18 let: od 8 do 10 ur spanja

Starejši otroci, ki gredo skozi puberteto, lahko doživijo motnje v spalnih vzorcih. Ker najstniki v tem obdobju hodijo v šolo in se morajo zgodaj zbuditi, je zelo pomembno, da se zvečer dovolj zgodaj odpravijo v posteljo. Tako jim bo namreč zagotovljen nujno potreben osemurni spanec.

Polovici otrok med tednom primanjkuje spanje.

Glede na raziskave, predstavljene na konferenci Ameriške akademije za pediatrijo v New Orleansu, več kot polovica otrok med tednom ne dobi zadostne količine spanja.

Leta 2019 je bila izvedena študija na podlagi poročanj 49.050 staršev ali skrbnikov in je izpostavila pomen spanja za šoloobvezne otroke; za ustrezno količino spanja pa je bilo opredeljeno 9 ur. Ugotovitve kažejo na to, da le 48 % otrok dobi zadostno količino počitka.

V primerjavi s preostalimi so naspani otroci pokazali:

• 44 % večje zanimanje za učenje novih stvari,
• 33 % večjo verjetnost uspešnega opravljanja domačih nalog,
• 28 % večjo skrbnost do obveznosti in do šolskega uspeha,
• 14 % večjo možnost za izpolnjevanje zastavljenih nalog.

Na podlagi ugotovljenih podatkov strokovnjaki svetujejo, naj bodo prizadevanja staršev osredotočena na količino spanja dojenčkov in otrok, na smotrno uporabo digitalnih medijev, na rutino pred spanjem ter na dolžino šolskega dneva in obšolskih aktivnosti.

Preberite več o vplivu kakovosti in dolžini spanja na učni uspeh in znanje otrok.

Nasveti za zagotavljanje boljšega spanja dojenčka ali otroka.

• Vzpostavitev spalne rutine.

Glede na izsledke raziskave je smiselno, da starši razmislijo o vzpostavitvi spalne rutine za svojega otroka. Primeren čas za uvajanje spalne rutine je nekje med tretjim in šestim mesecem.

Doslednost je ključnega pomena za otrokovo spanje, kar še posebej velja pri dojenčkih, malčkih in šolarjih. Dobra spalna rutina lahko vključuje lahkotno igro, kopanje, umivanje zob in pravljico.

Pomembno je, da otrokom preprečimo dostop do ekranov, vsaj dve uri pred spanjem. Modra svetloba namreč vpliva na proizvodnjo spalnega hormona melatonina, ki našemu telesu sporoča, da je čas za spanje.

• Vašemu dojenčku zagotovite miren in varen spanec.

Za spanje dojenčka je zelo pomembno, da se mu zagotovi varen spanec tako, da se jih vedno položi na hrbet med spanjem. Pomembno je, da starši svojemu malčku zagotovijo mirno, tiho in udobno spalno okolje.

Priporočljivo je, da vaš malček spi na čvrsti površini, brez igrač, vzglavnikov in odvečnih odej, ki bi ga lahko med spanjem ovirale.

• Investirajte v dobro vzmetnico.

Ko ima vaš otrok svojo posteljo, je zelo pomembna naložba v dobro vzmetnico, ki mu bo zagotavljala odlično podporo med spanjem.

Dobra vzmetnica bo vašemu otroku zagotovila miren spanec, ne glede na to, kakšen je njegov priljubljeni spalni položaj.

Preberite več o tem, kako izbrati primerno otroško vzmetnico.

– Bed Times, december 2019