Novice
Zgodba Aneja Dopliharja: Iz nesreče v novo priložnost
Anej Doplihar je nasmejan in pozitiven fant iz Dornberka pri Novi Gorici. Šport je v njegovem življenju pomembno mesto zavzel že zgodaj – ob koncu osnovne šole, ko je prvič sedel na motokros motor. Še danes se spominja prvega treninga: »Takrat sem prvič začutil, koliko mišic ima zares človeško telo, ker me je bolelo praktično vse. In od takrat je v moje življenje vstopil šport.”
Anej se je 12 let tekmovalno ukvarjal z motokrosom, po padcu z motorja in pristanku na invalidskem vozičku pa je smisel našel v parakolesarstvu, kjer uspehe niza še danes. Njegov moto? “Vse se zgodi z razlogom.” Verjame, da se je tudi nesreča oktobra 2017 zgodila z namenom in poizkuša iz vsake negativne zgodbe potegniti nekaj pozitivnega. Danes je hvaležen, da ima kljub poškodbi zdrave roke in samostojnost.
Začetek športne poti: Dvanajst let uspehov v motokrosu
Anej je kar 12 let aktivno tekmoval v motokrosu pod okiljem AMZS-ja. Prvi vidnejši rezultat je dosegel leta 2008, ko je z 250-kubičnim motorjem osvojil naslov pokalnega prvaka, od takrat so se stvari samo še stopnjevale. Osvojil je še nekaj naslovov pokalnega prvaka v močnejših kategorijah, nekajkrat postal državni podprvak in se pomeril na izbranih dirkah evropskega prvenstva, hrvaškega državnega prvenstva ter na tekmah v sosednji Italiji in Avstriji. Leta 2016 je s podporo takratne ekipe nastopil tudi na tekmi svetovnega prvenstva v Švici, kar so sanje vsakega motokrosista.
Usoden padec na zadnji dirki sezone leta 2017
Vse se je odvijalo po njegovih načrtih, do oktobra 2017, ko je med zadnjo dirko sezone na progi v Radizelu padel in si poškodoval hrbtenico. Padec ne bi bil nič posebnega, če mu ne bi motor po padcu pristal na hrbtenici. Aneju je bilo v trenutku jasno, da nekaj ni v redu, saj ni več čutil nog. Sledila je hitra medicinska oskrba, operacija in nato dolga pot okrevanja – najprej v UKC Maribor, nato še na rehabilitacijo na URI Soča, kjer je ponovno osvajal spretnosti, ki so mu bile pred nesrečo samoumevne. Pravi, da je na njegovo srečo ob sebi imel dobro zdravstveno osebje in veliko podporo družine, prijateljev in znancev, ki mu je vlivala motivacijo v težkih trenutkih.
Po prihodu nazaj domov je kaj kmalu začutil, da brez športa v njegovem življenju ne bo šlo. Sposodil si je ročno kolo in ugotovil, da se bo njegova športna in življenjska pot nadaljevala v parakolesarstvu. Kmalu je začel resneje trenirati in tekmovati ter se leta 2019 že priključil slovenski parakolesarski reprezentanci.
Nova pot – parakolesarstvo
V parakolesarstvu je začel tekmovati leta 2019, ko se je udeležil svoje prve etapne dirke v Avstriji, glede na njegovo poškodbo je razvrščen v kategorijo MH3, kar pomeni Man, Handbike, 3.kategorija. Isto leto je imel priložnost nastopiti tudi na svojem prvem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Od takrat naprej vsako leto zastopa slovenske barve na svetovnem prvenstvu, ki vključuje kronometer in cestno dirko.
Leta 2021 je na svetovnem prvenstvu na Portugalskem dosegel izjemen uspeh, ko se je kot edini slovenski parakolesar uvrstil na paralimpijske igre v Tokiu. Na igrah je v cestni dirki dosegel najboljši slovenski rezultat parakolesarjev doslej, saj je zasedel odlično 9. mesto.
V naslednjih letih se je uveljavil kot eden vodilnih slovenskih parakolesarjev. Redno je nastopal na tekmah svetovnega pokala in svetovnih prvenstvih ter dosegal vse boljše rezultate. Posebej odmevni sta bili dve zaporedni 4. mesti na cestni dirki svetovnega prvenstva v Zürichu (2024) in Belgiji (2025), s katerima je potrdil svojo pripadnost svetovnemu vrhu.
Letošnje leto predstavlja vrhunec njegove dosedanje športne poti. Po osvojeni srebrni in bronasti medalji na tekmi svetovnega pokala na Tajskem je na evropskem prvenstvu v italijanskem Maniagu osvojil naslov evropskega prvaka v cestni vožnji ter naslov evropskega podprvaka v kronometru, kar predstavlja največji uspeh njegove kariere doslej.
Največji dosežki kariere:
- Evropski prvak v cestni vožnji – Evropsko prvenstvo v parakolesarstvu, Maniago, Italija (2026)
- Evropski podprvak v kronometru – Evropsko prvenstvo v parakolesarstvu, Maniago, Italija (2026)
- Srebrna medalja na cestni dirki svetovnega pokala – Chiang Mai, Tajska (2026)
- Bronasta medalja v kronometru svetovnega pokala – Chiang Mai, Tajska (2026)
- 4. mesto na svetovnem prvenstvu – cestna dirka, Belgija (2025)
- 4. mesto na svetovnem prvenstvu – cestna dirka, Zürich, Švica (2024)
- Udeleženec paraolimpijskih iger Tokio 2021 – kronometer 13. mesto, cestna dirka 9. mesto (2021)
- Večkratni državni prvak Slovenije v kronometru – Pokljuka (2023), Trebnje (2024)
- Večkratna uvrstitev med najboljših 10 na svetovnih prvenstvih
Aneja smo v letu 2025 z veseljem sprejeli med naše mebloJOGI® ambasadorje dobrega spanja in med člane kolesarskega kluba mebloJOGI Cycling Team.
Anej je ob tem povedal: “Na začetku sem dolgo okleval, ali kontaktirati Roka, kot direktorja podjetja mebloJOGI® in zastopnika kolesarskega kluba mebloJOGI Cycling Team, ampak sem rekel, če ne poskusim, ne bom nikoli vedel, kakšen bo odziv. In zakaj je sploh do te ideje prišlo? Ko sem lani konec septembra nastopal v Zurichu na svetovnem prvenstvu v parakolesarstvu, vzporedno s tekmovalci elitnega svetovnega prvenstva, kjer je Tadej Pogačar osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka in kjer je bil del ekipe tudi Rok Lozej, s ponosom povem, da mi je bilo v čast, ko mi je osebno čestital ob mojem najboljšem uspehu v karieri, ko sem dosegel 4.mesto. Takrat sem začutil, da je Rok z dušo pri športu, sploh ko gre za kolesarstvo. To je neka dodana vrednost, ko sodeluješ z ekipo, katera uspešno vodi podjetje in ob tem veliko pozornost posveča še športu.”
Tudi mi smo izjemno veseli, da je Anej del naše zgodbe. Ponosni smo, da lahko spremljamo njegovo športno pot in navijamo zanj!
